Evropska unija temelji na vrednotah demokracije, vladavine prava in participacije državljanov v političnem odločanju. Ena od ključnih oblik aktivnega državljanstva je prav volilna pravica, ki omogoča ljudem, da sooblikujejo prihodnost družbe. Da bi mladi bolje razumeli, kako potekajo zakonodajni postopki in kako se oblikujejo zakoni, smo dijaki 3. c in 3. d v sklopu učnega sklopa Aktivno državljanstvo izvedli simulacijo zakonodajnega postopka, ki je potekala v treh delih. S tem smo se pobližje seznanili s procesom sprejemanja zakonov ter pomenom argumentirane razprave in demokratičnih odločitev.
Priprave na simulacijo
Pred samo izvedbo simulacije smo se pri pouku Aktivnega državljanstva najprej podrobno seznanili z delovanjem Parlamenta Republike Slovenije – kaj so njegove pristojnosti, kako poteka zakonodajni postopek in kakšne so vloge različnih političnih akterjev. Prav tako smo se učili oblikovati konstruktivne in trdne argumente ter izboljševali svoje veščine javnega nastopanja, kar nam je pomagalo pri učinkovitem sodelovanju v simulaciji.
Prvi del simulacije – seja matičnega delovnega telesa
Prvi del simulacije smo izvedli že 14. januarja v gimnaziji, kjer smo v okviru seje matičnega delovnega telesa opravili razpravo o predlogu Zakona o spremembi Zakona o volitvah v Državni zbor. Dijaki smo se razdelili v vloge poslancev, predsedujočega, predstavnikov vlade in opozicije ter tako skozi simulacijo doživeli, kako se pripravlja zakonodaja in kako delujejo odbori, ki obravnavajo predloge zakonov.
Drugi in tretji del simulacije – seja Državnega zbora v Državnem svetu RS
Osrednji del simulacije smo izvedli 18. januarja v Državnem svetu Republike Slovenije, kjer smo izpeljali drugo in tretjo obravnavo predloga zakona, kot to zahteva redni zakonodajni postopek. Dogodek je potekal v uradnem okolju, kar nam je omogočilo avtentično izkušnjo parlamentarnega dela.
Druga obravnava
Drugo obravnavo je odprl predsednik Državnega zbora s podpredsednikoma, nato pa so sledili uvodni nagovori ključnih akterjev:
- Predstavnica vlade, ki je pojasnila razloge za predlagano spremembo zakona in poudarila pomembnost vključevanja mladih v politično življenje.
- Predsednica Odbora, ki je predstavila poročilo odbora in povzela glavne ugotovitve razprave iz prvega dela simulacije.
- Predstavnik koalicije, ki je izrazil podporo predlogu zakona in poudaril, da bi znižanje starostne meje za volitve na 16 let spodbudilo politično participacijo mladih in dolgoročno povečalo volilno udeležbo.
- Predstavnica opozicije, ki je izrazila nasprotovanje znižanju starostne meje in poudarila, da mladi pri 16 letih še niso dovolj zreli za odgovorne politične odločitve.
Sledila je razprava o členih predloga zakona, pri čemer smo posebno pozornost namenili vloženi amandmaji opozicije, ki je predlagala zvišanje aktivne volilne pravice na 21 let. Najprej so razpravljali člani poslanske skupine Koalicija, sledila pa je še razprava poslanske skupine Opozicija.
Argumenti koalicije in opozicije
- Koalicija je zagovarjala, da mladi pri 16 letih že opravljajo delo, plačujejo davke in prevzemajo druge odgovornosti, zato bi morali imeti tudi pravico odločati o tem, kako se vodi država. Poleg tega je poudarila, da je v nekaterih evropskih državah, kot so Avstrija, Nemčija in Malta, volilna pravica že znižana na 16 let, kar kaže na uspešen model vključevanja mladih.
- Opozicija je nasprotovala predlogu in argumentirala, da mladi pri 16 letih še nimajo dovolj življenjskih izkušenj, da bi lahko sprejemali politične odločitve. Prav tako so poudarili, da imajo mladoletne osebe v Sloveniji omejene pravice, kot na primer prepoved sklepanja pravnih poslov ali nakupa alkohola, zato menijo, da ne bi smele odločati o usodi države.
Po koncu razprave smo glasovali o amandmaju opozicije, ki ni bil sprejet.
Tretja obravnava – glasovanje o zakonu v celoti
Po končani razpravi smo prešli na tretjo obravnavo, kjer smo glasovali o Predlogu zakona o spremembi Zakona o volitvah v Državni zbor v celoti. Po izglasovani podpori zakonu je predsedujoči zaključil sejo Državnega zbora.
Novinarska konferenca in ogled Parlamenta
Po koncu simulacije smo izvedli novinarsko konferenco, kjer je predsednik Državnega zbora odgovarjal na vprašanja novinarjev o sprejetem zakonu, poteku razprave in pričakovanjih glede učinkov zakonodajne spremembe.
Predstavniki Službe za stike z javnostmi so nas nato popeljali po objektu Parlamenta, kjer so nam pokazali:
- različne protokolarne prostore,
- plenarno dvorano, kjer potekajo resnične razprave poslancev,
- prostore za sprejem visokih predstavnikov tujih držav,
- vitrino s protokolarnimi darili, ki so jih Sloveniji podarili tuji diplomati.
Povedali so nam tudi, kako poteka organizacija sej, koliko ljudi sodeluje pri izvedbi parlamentarne seje, kakšne so njihove naloge, kako potekajo obiski visokih predstavnikov tujih držav, …
Zaključek
Skozi simulacijo smo pridobili dragocene izkušnje o zakonodajnem postopku, spoznali pomen argumentirane razprave in se preizkusili v vlogah zakonodajalcev. Razumeli smo, da demokratični procesi zahtevajo temeljito razpravo in postopnost, saj lahko prehitre in nepremišljene odločitve vodijo v kršenje temeljnih načel pravne države.
Takšne izkušnje so neprecenljive, saj mladim omogočajo, da se že zgodaj seznanijo z delovanjem demokracije in pomenom aktivne politične participacije.